Pisalo se je leto 1979, ko smo prevzeli takratno gostilno. Leto pozneje smo z vsemi družinskimi močmi odprli vrata leseni brunarici z imenom Pikol. Kmalu za tem smo postrvi in žabe zamenjali z dobrotami, ki jih ponuja Jadransko morje.

Do danes smo ostali zvesti sami sebi in cenjenim gostom, ki ljubijo in spoštujejo trud, sveže sestavine in naš, samo naš način priprave jedi.

Pri delu z ljudmi je največ odgovornosti na ljudeh samih. Veliko postorimo kar sami. Maruška in Boris se v delu dopolnjujeta. Medtem ko Maruška skrbi za kulinarične užitke, se Boris posveča vinu.

Da so gostje postreženi uglajeno, je zasluga sinov Tarasa in Tadeja, ki vodita strežbo. In ko k mizi pride še oče, eden izmed najbolj izkušenih slovenskih sommelie-jev in vinski sodnik evropskega reda vitezov vina, svetovat žlahtno kapljico, potem gostom ne preostane drugega, kot da se prepustijo brezčasnemu uživanju.